Po tem, ko sem bila štiri dni le na juhah in čajih, sem bila že tako lačna, kot že dolgo ne. Nisem pa vedela, kaj si upam, narediti za prvo normalno kosilo po štirih dneh slabosti in krčev v trebuhu. Ne vem točno, kje in kdaj, ampak več kot očitno me je ujela trebušna viroza, ki se je začela zelo slabo. Prvi dan sem mislila, da ne bom preživela, naslednji dan se je pa najhujše umirilo in sem in tja sem lahko nekaj pojedla.
Ko je bilo vse to mimo, sem pa končno začutila pravo lakoti in si zaželela meso ter neko lahkotno prilogo. Dolgo časa sem razmišljala, kaj bi ta priloga lahko bila, ampak se nisem spomnila. Seveda sem razmišljala le o teh stvareh, ki jih imam doma. Od tega mi pa prav nič ni zadišalo. Ko sem še malce bolj pomislila, pa sem končno odbila idejo za prilogo in to je bil pražen krompir, ki ga še nikoli nisem delala sama. Še dobro, da sem se to spomnila, preden sem šla v trgovino, da sem lahko krompir še kupila. Tako sem bila vesela, ko sem se spomnila, na to, da pražen krompir obstaja in da ga celo končno lahko naredim sama. Kadarkoli sem si ga zaželela, ga je vedno nekdo naredil in se mi ni bilo treba s tem ukvarjati. Ampak tokrat pa ni bilo nikogar, ki bi ravno kuhal in sem lahko končno pražen krompir naredila sama. Moram reči, da je bil pravi balzam za moj želodec po vsem tem, kar je preživel v zadnjih dneh. …
Read More