Ko sem odraščala je imel moj oče veliko delavnico kjer je počel vse mogoče iz kovine in spominjam se, da je bilo okoli nas vedo veliko ljudi, ki so potrebovali njegove usluge. Kot otrok se spominjam različnih delavcev, vključno z mojim očetom, ki so enostavno nosili preprosta vsakodnevna oblačila in kakšna posebna delovna obutev jim ni padla na pamet. Iskreno povedano, mislim da kakšna posebna ponudba niti ni obstajala in tudi kakšni varnostni pogoji za varnost pri delu niso bili pomembni. Tako je bila delovna obutev mojega očeta, ki je delal z težkimi kosi železa, zelo lahko in poleti so bili to celo natikači.
Ko sem bila že večja, nekje v času študija, me je vsa vznemirjena poklicala mama in povedala, kako bi bila vesela, če bi bila danes primerna delovna obutev na nogah očeta, saj bi mu rešila težko poškodbo. Na palec na nogi mu je namreč padel zelo težek kos železa in ga preprosto sploščil, saj je seveda nosil svojo vsakodnevno obutev. Sestra ga je odpeljala na bližnjo urgenco, kjer so rano zelo hitro in dobro oskrbeli. Ko sta prišla domov smo se takoj začeli pogovarjati kakšna bi bila primerna delovna obutev, ki bi lahko preprečila tako hudo poškodbo.
Sama sploh nisem vedela, da obstaja delovna obutev celo z železno kapico čez prste in vse tri punce smo bile takoj pripravljene preveriti na spletu kaj obstaja. Ugotovile smo, da imajo:
- nizke čevlje
- visoke čevlje
- sandale
- in celo take, ki se železno kapico samo natakne čez svoje čevlje.
Počakali smo nekaj mesecev, da se je prst docela pozdravil nato pa smo veleli očetu, ad je delovna obutev od sedaj naprej njegova obvezna oprema v delavnici. Ko je šel na svoj prvi nakup smo šle vse z njim in moram reči, da je delovna obutev lahko prav lepa. Čevlji izgledajo čisto športno, samo v notranjosti imajo kovinsko kapico, ki na zunaj sploh ni opazna.
