Moji starši so s Primorske, natančneje so imeli stanovanje na Obali. Jaz sem preselila, ko sem končala študij v tujini. Zelo malo smo se videli, ker so bile razdalje prevelike. Sedaj pa sem podedovala stanovanje, ki mi je vedno bilo pri srcu. Nisem ga mogla prodati, ker sem bila navezana nanj. Zato sem se odločila, da grem za štirinajst dni tja na dopust.
Ko sem prišla tja, je bilo stanovanje na Obali nekoliko zapuščeno. Zato sem se odločila, da ga najprej malo prenovim. Odstranila sem poškodovane dele in pohištvo ter jih zamenjala z novim. Nabavila sem nove preproge in stanovanje na Obali je takoj dobilo novo podobo in svežino. Dopoldan sem se sprehajala ob morju in uživala v vonju soli in borovcev. Potem sem delala še za službo, ker mi je ostalo nekaj obveznosti. Popoldan pa sem šla plavat na naše posebno mesto, kjer so me starši vedno vozili. Začutila sem nostalgijo in se prepustila spominom mojega otroštva. Imela sem lepo otroštvo in krasna starša, ki sta me vedno spodbujala na poti življenja. Njima sem lahko hvaležna, da sem uspela: Vedno sta s ponosom govorila o meni. Sedaj jih žal več ni, vendar je stanovanje na Obali spomin na njiju. Nisem ga želela preveč spreminjat. Tako je čas počasi tekel in štirinajst dni se je takoj končalo.
Ko sem se vrnila v tujino sem za stanovanje na Obali prosila sosedo, da pogleda in malo zalije tudi rože, ki sem jih nabavila. V tujini pa sem začela resno razmišljat, da se za vedno preselim v stanovanje na Obali, ki mi je toliko pri srcu. Nič me ni več vezalo za tujino. Otroci so bili odrasli, z možem sva se ločila, službo pa imam še samo mesec dni. Odločitev je bila sprejeta, selim se v stanovanje na Obali, kjer začnem novo življenje.